Pregled tisKAJna
Varaždinske vesti, br. 3552, 29.01. 2013.
Piše Barica Pahič
KAJ je naše pitanje i naš odgovor
Škrebetalo škrebeče
Ali, gda je rieč o Kukuljeviću, žureči se doma, zmislila sam se da je vu V. Toplicami, sake jeseni, prof. Božena Filipan organizierala i okupljala stručnjake za “Kukuljevićeve dane”, pa i uspela štampati zbornike z nji. Ne mislim da je njezin posel vredneši od ovde predstavljenoga v šterem su sudelovali sveučilišni profesori i znanstveniki, ali i to da ne smemo prejti priek njega kak da ga nie bile.
Pred dvemi lieti je vu Varaždinskimi Toplicami i vu Varaždinu održani znanstveni skup o Ivanu Kukuljeviću Sakcinskom, a 17. siečnja je vu varaždinski knižnici bil predstavljen Zbornik radova s tega skupa. Kak god da je bilo grdo vrieme i curel snieg, Studijska knjižnica je bila puna (i z mladimi, gimnazijalcem največ), kaj je organizatore; varaždinski ogranak Matice hrvatske, Hrvatski studij Sveučilišta u Zagrebu i voditelje Gradske knjižnice, moglo zbilja razveseliti.
Zbornik je predstavljal njegov glavni urednik prof. dr sc. T. Maštrović, a o svojimi prilozi v Zborniku govorili su prof. dr. sc. Andrea Sapunar Knežević i mr. E. Fišer, šteri je obrezložil zakaj je o Kukuljeviću znanstveni skup organizierani baš vu Varaždinu. Bilo je naglašeno da je pervi sveobuhvatni zbornik o tem rođenom Varaždincu, velikanu hrvatske kulture; političaru, povjesničaru (zbral je se hrvatske dokumente od Trpimirove isprave, cielu jenu knjižnicu dokumentov hrvatske narodne opstojnosti), utemeljitelju.
Arhiva za povjesnicu, sakupljaču narodne književnosti, pesniku i piscu, človeku šteri je za svega življenja bil poznat po cieli kulturni Europi, član vnogi europski akademij znanosti, zaslužni kaj je hrvatski jezik postal v Hrvacke službeni jezik, za kaj se dugo boril, precednik Matice hrvacke… Se nemrem ni nabrojiti, ali gda se se za kaj je zaslužen dene na kup, pred nami se pojavi jena rijetka veličina. Morti baš zate prie i nie bil dost proučeni. Zna se da je teške biti “prorok vu svem selu”.
Ali, gda je rieč o Kukuljeviću, žureči se doma, zmislila sam se da je vu V. Toplicami, sake jeseni, prof. Božena Filipan organizierala i okupljala stručnjake za “Kukuljevićeve dane”, pa i uspela štampati zbornike z nji. Ne mislim da je njezin posel vredneši od ovde predstavljenoga v šterem su sudelovali sveučilišni profesori i znanstveniki, ali i to da ne smemo prejti priek njega kak da ga nie bile. Zate i nje posvečujem ovie par rieči. I ona je takaj članica VKD-a i sudeluje vu Varaždinskemu književnomu zborniku z pripovetkami i pesmami pa i z haikui. Z njene dukše Velikopetečke lamentacije morem uzeti same jen del:
“ Škrebetalo škrebeče
…Svoj del greha ve ne spoveda nišče,
svojega dela vu drugomu išče,
vendar kriv je zanaviek drugi nešče.
Kaj človek človeku včini!
Kušencija ludstva takaj čkomi.
Človek sponova človeka raspinje.
Škrebetalo škrebeče sem za znamen
kak vezda, tak za veke vekov. Amen!
Ecce homo! Nut človeka!
Kaj človek človeku včini!
Greh človeka spram človeka!”
http://varazdinske-vijesti.hr/kaj-je-nase-pitanje-i-nas-odgovor/
i(l) str. 21 sim:
http://varazdinske-vijesti.hr/pdf/3552.pdf
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Dunja Knebl i ekipa – OJ TI TOŽNI ČLOVEK, 04:09
PITAM TEBE, MARO
– Pitam tebe, Maro gde tvoj par počiva?
– Na ratkovskom polu, na kuruzu pazi.
– Idi, golub, idi, pa mi para streli.
Prvič puška poči, Joža gori skoči.
Drugoč puška poči v Jožefove prsi.
On si je zaviknul: – Jezuš i Marija!
Jezuš i Marija, pune prsi špriha.
– Pitam tebe Maro, jel’ te boli srce?
