Pregled tisKAJna
Međimurske novine,
e-vundato: 08.04.2013.
Premišlavanje Jožeka radnika
Žene so, brzčas, ne sam za kuhjo i kuhačo…
Dok je cugle vlasti vu Deželi zela v roke gospa Alenka vse se genulo z mrtve točke.
Vsi znamo gda dok žene zemejo stvari vu svoje roke vse se gene, vse počne rasti, one vse rešijo, ali jako sam najgerek je li bodemo mi te peneze (Ljubljanske banke) igda ili nigdar vidli. Znuom, oni se jako brigajo za nas i znajo da penezi kvarijo ljude, pak bi oni šteli kaj mi ostanemo tak pošteni kak smo do denes bili i kaj jim to šenkamo.
Najte me krivo razmeti, ali nekak mi se žene vse bole i bole razmijo v politiko i vse uspesneše kormanijo z nami moškima i zato je vu Strahoninco vse tak vredo kaj žene držijo cugle vlasti v rokaj (nadjam se da to ne bode moja žena prečitala).
Piše: Jožek radnik
Nikaj bez ženi! Tak bi se moglo, na vse zadje, reči za ovo naše natezanje z našaj sosedaj Janezaj, a u vezi ulaska Lejpe naše v Evropo. Nejpredi je ratno sekirko zakopala, ve več pozabljena, Jaca Kosor negdašja precednica naše vlade, štero so vu penzijo poslali „kukurikači,“ a unda je vse včuhnulo dok so sosedi Janezi ne poslali v penzijo svojega precednika vlade Janeza Janšo. Dok je cugle vlasti vu Deželi zela v roke gospa Alenka vse se genulo z mrtve točke. Mam smo od naše ministrice za posle po vuni, gospe Vesne Pusič, zazvedili kak je dug Ljubljanske banke skupni problem nas i Janezov. Verjem da je to veliki problem, oni so dužni, a nemajo kaj bi nam vrnuli, a mi isto nemamo, ali nucamo. Vsi znamo gda dok žene zemejo stvari vu svoje roke vse se gene, vse počne rasti, one vse rešijo, ali jako sam najgerek je li bodemo mi te peneze igda ili nigdar vidli.Znuom, oni se jako brigajo za nas i znajo da penezi kvarijo ljude, pak bi oni šteli kaj mi ostanemo tak pošteni kak smo do denes bili i kaj jim to šenkamo. Najte se nikaj čuditi. Pak tak smo jif navčili. Nejpredi smo jim šenkali Sveto Gero, unda nam je i Raskrižje zbeglo v Deželo, nišči ne zna kak smo zišli v Piranskomo zaljevo i gde ve živi Joško Joras, a kaj vas nam zmišljuval čije je naše morje i čije ribe plavajo vu našemo morjo.I što jif i kuliko polovi? Kuliko vidimo, z Janezima navek zvlečemo krajšega kraja, očem reči odidemo po riti k meši. Več je skradja vura kaj i jim več jempot pokažemo de je meja i kaj ne bodo navek lohnili prek meje. Ali ak bodo i dale, unda bodo dobili po ščepcima. Dosta dugo smo to magadili.
Minuli tjeden so na svetlo dneva došle liste za evropski parlament, ali ga na jimi nega Međimorcov. Pak smo, i to znova, zazvedili da je, ipak, Lejpa naša do Drave. A mi smo prek Drave, kaj znači da smo mi več v Evropi, pak nebremo još jempot iti. Mi smo si odnavek bili zdobra z Hrvatima, pak si tak bodemo i dale, dok se za tri mesece znova zidemo v Evropi.
Nesam mogel zadržati soze dok sam v novinaj prečital kak se zbogradi krize dobiček banki zmenšal. I to v ozbiljnaj novinaj. Ja sam čital, a soze so sam tekle i tekle… Dva pušleke ropčeki sam potrošil dok sam jiv zastavil!!!
Krade se na vse strane i to vse ono kaj se more dnesti, a i ono kaj se nebre. Kaj bom vam rekel, mojemo pajdašo so maloga i mladoga pesa fkrali. I to več drugoč. Ali nej istoga. I ve si pajdaš Tonča grunta da si bode kupil još jednoga pesa i pozval bode Alzasa kaj bode pazil na jega dok ne zraste. Ve vidite kakša je briga z mladim pesima? Morajo furt meti nekoga polek sebe kaj bo pazil na jif. Tak vam je i z političaraj, očem reči, z mladaj političaraj i jif mora furt nešči meti na oki kaj ne zglajzajo z pravoga pota.
Na sam Vuzmeni pondelek je bil prvi april. Morem vam reči da ga nej bilo preveč fkajuvanja. Kak zgledi ovi „kukurikači“ so šljakerima i težakima zeli vso voljo za šego tirati. A to vam, ljudi moji, ne vleče na dobro. Tak vam je bilo i na prvi april 1573. leta, a posle je Matek Gubcov zdigel buno protiv Franca Tahija.
Ipak se na sam Vuzmeni pondelek nekaj pripetilo kaj se nišči ne nadjal, makar se je to več dostik dugo kuhalo vu esdeepeovom lonco (tak so mi bar rekli pre čakoski vuri). Najme kaj, dva veliki pajdaši i nejjakši esdepeovci Branko Šalamon i Gordan Vrbanec so napustili esdepeovo ekipo jerbo so ostali na klupi za rezervne igrače. Nejsam uspel zazvediti šteroga dresa bodo si, itak, oblekli, ali brzčas ne bodo dugo ostali brez kluba.
Doljnji Kraljevec je prva opčina na ovom našem malom falačko zemle med dvemi vodami, štera je zaštrumfala kanalizacijo po celomo svojemo hataro. Verjem da znate kak so tomo kumovali Vladek Ivkovičov, šteri stanuvle vu te opčini, i Jožek Zorčecov kak glavni međimorski vodovodač. Nej znati kak so uspeli preteči, očem reči, forfarati Čakovca i Čakovčance čiji se gradonačelnik fali gda so ruon oni, vu vsemo, najbolši vu Međimorjo. Z druge strane Prilok i Priločanci imajo nejveč novi fabriki, a v Čakovco malo, malo pak nešterna odide v stečaj. Z tretje strane, i to sa zapada, so Nedeliščanci šteri se falijo kak so i oni bolši od Čakovca. Serjančari so bliže Evropi, a za Svetoga Tinčeka znajo vsi vu Lepoj našoj, dok so za Sveti Urban, Štrigovo i Urbanovo zazvedili i Dalmoši, Janezi, Francozi, Poljaki, a i ovi vu Briselo pijejo naša međimorska vina. Na vse zadje bo zišlo na to da je Čakovec poznati po temo kaj se črez jega ide z Nedelišča za Prilok i Kraljevec. Najgerek sam kaj bo se pripetilo da za to Zrinski zazvedijo.
Kriza i recesija kak da se vugible Strahoninske opčine? Najme kaj, tam se dela vse u šesnajst. Napravili so Kulturnoga centra, kaj ne bodo hujši od Čakovca od šteroga so pobegli, a ve pak delajo cirkvo kaj ne bodo hujši od sosedov Savčarov. No, to je još nej vse jerbo planerajo zazidati i šporcko dvorano. Školo, kuliko znamo imajo, deco isto tak, pak je unda nekak čistam normalno da bodo, zutra ili prekzutra, meli i dvorano. Toplo se nadjam da bodo posla dali našim domačim zidarima jerbo unda morejo prestiči i ove v Svetomo Jurjo na brego, šterima dvorano zida, i to več dve leti, Feniks iz Slavonskoga Broda. Najte me krivo razmeti, ali nekak mi se žene vse bole i bole razmijo v politiko i vse uspesneše kormanijo z nami moškima i zato je vu Strahoninco vse tak vredo kaj žene držijo cugle vlasti v rokaj (nadjam se da to ne bode moja žena prečitala). Nejsam još od nikoga čul kaj bi strahoninska načelnica, Sanja Krištofić, tukla po stolo ili pak po opčinskim večnikima, ali vsi jo posluhnejo i opčina ide naprej. Čuda je onih šteri bi jo morali iti pitat za recept.
Na sam Vuzmeni pondelek so priločki rotarijanci napravili humanitarnoga koncertlina vu čakoskomo Kulturnomo centro za deco z autizmom. Došli so v Čakovec kaj je več ljudi zišlo i kaj so vejč penez nabrali. A pomogel jim je naš Žiga Međimorski z svojimi kajkavci Vidom Balogom i Adamom Končićom. Dečki so svojega posla, skupa z mužikašaj i bandistaj, oddelali kak to dragi Božek zapoveda i to tak kaj so se ljudi nej dimo dali. Vsaka čast dečkima i Žigi šteri jif je dopelal, a i rotarijancima, šteri se brigajo za deco z problemaj.
Nebodete veruvali, ali ove dneve okoli Vuzma ga hajdig roditelov dopelalo svojo deco na naš potok Trnavo. Najme kaj, dopelali so jiv kaj bodo vidli da je te kanal tu kaj bi po njemo voda tekla, a nešterna deca so več počela iti v školo, a još so nigdar nej vidla kaj bi po Trnavi voda tekla. Vsako zlo za nekše dobro.
Zvir:
http://www.mnovine.hr/novo/index.php?option=com_content&view=article&id=19347:ene-so-brzas-ne-sam-za-kuhjo-i-kuhao&catid=301:joek-radnik&Itemid=575
i(l) str. 56 sim:
http://issuu.com/mnovine/docs/mnovine916i?mode=embed&layout=grey
i(l) str.56 sim:
http://www.mnovine.biz/images/pdf/916/mnovine916i.pdf
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Pet je kumi v jeni kleti – 35 obljetnica Tresnjevke 2 dio 10.06.2009., 02:01
