(Hrvatskoga r)oda radosti: Trebalo je zapopevati i “Tebe služim, oj, Kroacija”

05.07.2013

Denis Derk

Kultiverajne

Trebalo je zapopevati i “Tebe služim, oj, Kroacija”

Birokratem EU i nijovem hrvatskem kelnerem ne bi se zdopala pesma prvoga hrvatskoga Europejca A. G. Matoša “Gospa Marija”

Če se več v službenomu talu programa bežalo od Thompsona pa čak i od Gibonnija i negvoga družinskoga klapsko-dalmatinskog nasleđa, sikak se v tomu programu teri je trajal vuru i četrdeset minut moglo najti mesta za jen vokalni biser, pesmu “Gospa Marija” teru je napisal po mišlejnu mnoge prvi hrvatski Europejec Antun Gustav Matoš, a (i)shitril, skladal vugledni hrvatski skladatel i zboropelatel Vinko Glasnović.

Ima jena mala gospa Marija,
tera mi se je drajša ke je stareša,
kajti me ona prva znoseč rodila
za rukicu me prva pelala,
prva se za-mene Bogu molila,
kupala me suzum, Bog joj naj plati,
ajngel je suzu suzum naj vrne.
Dojila me mlekom sve lubavi,
vučila me ov naš jezek prelepi,
terem bum ja i onda slatko tepal,
gda bum jemput za plotom morti krepal”.

Tak glase versi velkoga Matoša, polemičara teri je polemiziral i pre Krleže, kritičarov i esejistov, teri je i pre Krleže steklel na temu hrvatske povesne tragike i hrvatskoga podaničkog mentaliteta teromu kak da nema kraja ni konca. I morti bi pesma “Gospa Marija” tera se absolutno preretko čuje v hrvatskomu eteru, kak da se mi Hrvati morti čak i na silu uveravamo da nesmo barem malo patetično-domolubni i rodolubno-emotivni kak se to posprdno pripoveda v regije, i našla v onomu diplomatski vrlo lukavo i ziheraški složenomu službenomu programu vulaska Hrvatske v EU da na koncu pesme Matoš, te gajger, violončelist i melankolik, ne napisal i verse teri europskem birokratem i nijovem hrvatskem kelnerem morti i ne-bi najbolše sela v vuva.

Samo tebe mam rad, draga nacija,
samo tebe služim, oj, Kroacija,
kajti si duša, jezek, mati, a ne znamen,
za-tebe živim i vmiram, samo za-tebe, amen.

I ke se tu ima dodati, neg amen. Amen.

Zvir:
http://www.vecernji.hr/kolumne/trebalo-je-zapjevati-tebi-sluzim-oj-kroacijo-kolumna-579467

Zlatko Vitez – Ima jedna mala Gospa Marija,  01:24

http://www.youtube.com/watch?v=DBOOBEY36wA

Ode an die Freude – Oda radosti

Ode (s)an(,) (a)die(u.) Fr(ka d)ojde Ode san, adieu. Frka dojde.

Ode (s)an(,  Ju)di( r)efr(en d)ojde Ode san, Judi (Jugi) refren dojde.

Ode (b)an(,) (a)die(u.) Fr(ic d)ojde  Ode ban, adieu. Fric* dojde.

Od(j)e (b)an(i,) (a)die(u.) Fr(ic d)ojde  Odjebani, adieu. Fric* dojde.

* Friedrich (Fric) Schiller autor je teksta “Ode radosti”, himne EU.
(I)shitrilec (skladatel) Ludwig van Beethoven odu je vuvrstil v konečni stavek sve Devete simfonije, ter je tak postala naročito poznata.

Treba naglasiti (nem. betonen) da je Beethoven je vutu dobu bil “šumast (gluv) ko top, ko beton“.

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Sledeče shortk(r)atice se na angleščine jenako čitaju (JU):

YU, U, EU

Friedrich Schiller

Ode »An die Freude«
Odo radosti
Oda radosti
Oda radosti

Nemački original
Slovenskokajkavski prevod
I. STAndarden delomični prevod (rablen pri svečanosti kak europska himna)
II. STAndarden delomični prevod

O Freunde, nicht diese Töne!
O, bratje, nikar teh zvokov,
Sondern laßt uns angenehmere
temveč vse bolj milo pesmico zapojmo
anstimmen und freudenvollere.
In vse bolj radostno!
Freude!
Radost!

Freude, schöner Götterfunken
Radost, od Boga nam dana,
Radost divni dar božanstva,
Radost, krasi sve ljepote,
Tochter aus Elysium,
Hčerka ti Elizijska,
Dijete polja nebeskih,
Kćeri iz Elizija,

Nastavek:
http://www.forumgorica.com/kajkavski/pro%28iliti%29za-kajkavsku-p%28r%29oeziju/msg52186/#msg52186

Klapa Janjevo – Gospa Marija (Antun Gustav Matoš), 03:28