Pregled tisKAJna

Međimurske novine,
e-vundano 15.07.2013.

Premišlavanje Jožeka radnika

Znate ono staro pučko: dojdite k nam nas ga ne bode doma! Tak vam je bilo i v nedelo v Čakovco. Došla so nam naša rodbina, Hrvati z Gradišča, šteri so se najavili čuda predi, ali čakoski gracki oci so ne meli čas kaj bi jif bili došli pozdraviti. Gospon Vejnović je skakal, ali neje mogel vse sam. Vsa sreča kaj je gospon Zoki Vidovićov, šteri je još ne pozabil da je bil dogradonačelnik, pak se je on žnjimi pospominal i kak gracki i kak županijski čelnik. Tak mladi, tak se obečuvlejo, a dok treba nekaj naprajti unda ga jif nigdi ne.

Ljubek je malo prekesno došel na vlast vu Priloku jerbo je mam uvel falešo legalizacijo, očem reči, odrekel se grackih doprinosov tak da bodo ljudi čuda faleše prešli. Da je bar pobedil v prvomo krugo hajdik Priločancov bi čuda faleše legalizeralo svoje hiže i vse ostale pomočne gajbe. Ak je zakesnil na legalizacijo neje prekesno došel za toplice v Draškovco. Vsi znamo da se več hajdik let spominkuju da bi trelo naprajti te toplice jerbo ga čuda vroče vode pod zemlom štera sili vum i trelo bi jo pustiti v promet. Jempot dojdo jedni, drugipot drugi, a ove dneve so bili Nemci. Vsaka čast Nemcima, ali nejbole bi bilo da bi toga posla naprajli Kinezi. Oni, vu zadje vreme, imajo nejveč penez, a posle sam ak bi vsaki Kinez sam jempot došel na kopanje celo leto bi bile pune. Istinabog malo so dauko od Kine, ali zato bi dohajali nejmeje na mesec dni, a to so bormeš unda lepi penezi. No, več bode Ljubek zebral kaj je za Prilok i Draškovec nejbolše. Ak ne bode siguren bode odišel na mešo, pak se tam pospomina z dragim Božekom, a i z jegovim apostolom v Priloko, velečasnim Tončekom i vse bo znal.

Vsima nam je poznato kuliko se Evropa cuka za pedere i lezbače kaj oni i one ve morejo hoditi po našemo hrvaškomo sunco, a jif je nej nigdi bilo da je Evropa k nam dohajala. Ve vidite da ga niti med tem pederskim cvetjom ne pravice. Da so oni kak tre bili bi na mejama vu Gorčano, Središčo ili pak Trnovco popevali Odo veselja i držali se za roke. Ali što zna gde so bili i kaj so zdelavali dok je Evropa prehajala prek našega poceka?

Glavni direktor naše Hrvaške televizije Goran Radman je pozabil, vu svojo imovinsko kartico, prijaviti hotela v Bohinjo. O temo več par dni zvonijo vsa hrvaški, a i stranjski zvonci. Zazvedil sam da je on pravzapraf niti ne znal da ima hotela vu Deželi jerbo mo žena gospodari z penezi, pak mo je niti ne ftegnula reči, kak se retko vidijo, da je kupila hotela, a on je več kartico predal. Ne bi vam znal reči je li mo to bodemo mi, očem reči, naša pravna Lejpa naša, štera je med tem vušla v Evropo, priznali da je ne znal ili bode i on odišel po riti k meši kak je odišel jegov kum Željko Rogošič. Najgerek sam je li se ne bode zazvedilo da so jegove i Radmanove mlinice na reki Cetini polek Omiša, štere je herbal, kak se spominajo pre čakoski gracki vuri, od svojega pokojnoga japice. Nek vse dojde vum, na svetlo dneva, pak bodo unda saborniki znali kaj morajo žnjim naprajti!

Pomočnik ministra Marasa, naši međimorskih bregov listek, gospon Štef Koraj, se je vrnul vu Međimorje naše malo i več ne dela v Zagrebo. Ne bodete veruvali, ali niti ovi pre čakoski gracki vuri ne znajo zakaj se je to pravzapraf pripetilo. Ne znati kaj mo se je tej posel zameril ili pak se je on zameril ministro. Je li se je on štel vrnuti ili pak se je moral? A mortik je moral sprazniti doministarsko foteljo jerbo dohaja nešči drugi. Brzčas se bode tu nekaj pripetilo od kak je naš Ivek Perhočov pustil cugle partijske vlasti z rok. A dok maček fkrej gledi unda so miši glavni. Kaj gutse pripetilo, ali Štef nam je znova Čakovčanec.

Znate ono staro pučko: dojdite k nam nas ga ne bode doma! Tak vam je bilo i v nedelo v Čakovco. Došla so nam naša rodbina, Hrvati z Gradišča, šteri so se najavili čuda predi, ali čakoski gracki oci so ne meli čas kaj bi jif bili došli pozdraviti. Gospon Vejnović je skakal, ali neje mogel vse sam. Vsa sreča kaj je gospon Zoki Vidovićov, šteri je još ne pozabil da je bil dogradonačelnik, pak se je on žnjimi pospominal i kak gracki i kak županijski čelnik. Tak mladi, tak se obečuvlejo, a dok treba nekaj naprajti unda ga jif nigdi ne.

Novi mladi čakoski gradonačelnik je došel na vlast i mam so vsi novinari navalili na jega, kak je i red, kaj vsima vu Čakovco, a i okoli, reče kaj kani naprajti za ove prve štiri leti. Verjem da ste i vi zazvedili da ga posla čuda i kak so on i jegovi pajdaši zasukali rukave kak bi vse to bilo čim predi gotovo. Zazvedil sam kak gospon Štef bode odgovarjal i polagal račune Čakovčancima šteri so ga zebrali. Tu sam malo postal i moj črvek me je mam pital: Pak kaj je on ne gradonačelnik vsima Čakovčancima, a nej sam onima, nekaj vejč od pet jezer, šteri so jemo glase dali. Dok je jempot zebrani on je gradonačelnik vsima, pak i Štefančarima, tak da mora polagati račune vsima nama. Mortik je on i tak mislil, ali je čistam drugač rekel.

Par dni predi nek je Evropa došla k nam so se zišli naši i slovenski davatelji oliti darovatelji krvi. Prekontrolerali so čija je krf bole črlena, a i zakopana je ratna sekirka med Janezima i Međimorcima. Kak je bilo bilo je, ali Janezi nam več ne bodo pili krf jerbo smo ve znova sosedi brez meje i ve nas bode, znova, reka Mura spajala, a ne razdvajala. Međimorci so priznali da so se sam Janezi sfadili z nami, a da so jive
Mojce, Špele i Tine održavale dobre odnose z nami Međimorci. Navek nešči mora iti malo naprej pred rudom, a ve se pokazalo da so Mojca, Špela i Tina znale kaj delajo.

Več smo dva tjedne v Evropi i nebremo reči da se je ne ruon nikaj pripetilo. Podražili so cigaretlini, ali to sam onima šteri pušijo. Za nas druge je vse po staromo osim ak smo ne negdi drugdi svoje popušili. To kaj je benzin faleši tri lipe, a nafta dražeša za šest lipi to nema nikše veze z Evropom. Prepoveda se navelikom da bode i struja faleša, ali najte sprobavati jerbo još navek steple.

Udruga Franak je dobila prvo rundo v bitki protiv banki. Bitko so dobili, ali je kraj rata još dauko. No, tre veruvati da se more pobediti. Brzčas je jempot i pravica došla k nam, očem reči, jempot bode nešči i bankarima stal na žulj. Dosti so toga nazobačili, a posebno prek franka, tak da smo jim, bar do ve, mogli sam sol deti na rep, ali pravica se bode jempot skazala. Što preživi, očem reči, doživi.

Zvir:
(Dojdite k nam, mi ne bodemo doma)
http://www.mnovine.hr/novo/index.php?option=com_content&view=category&id=301&Itemid=575 
i(l) str. 56. sim:
http://issuu.com/mnovine/docs/mnovine930i?mode=embed&layout=grey                   i(l) str. 56. sim:
http://www.mnovine.hr/images/pdf/930/mnovine930i.pdf     

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Cari (amici)
Carevi – Dojdi, dojdi Barek (Lijepom našom 2012), 03:11

“Lepum (s)našum” z Trnovca Bartolovečkoga