Svetomu Roku

Romarska
Harm. Florijan Andrašec

1.   
Dragi krščeniki, posljuhnite mene,
od svetoga Roka povem vam življenje.

2.   
Sveti Rok vam je bil roda velikoga,
gazde štimanoga s francoskog orsaga.

3.   
Njegov otec, hergec, preštimane časti,
dane su mu bile velike oblasti.

4.   
Majka se je njegva Liberija zvala
bez odvetka tužna vnogo let ostala.

5.   
Verno Gospodina Boga je molila
i po velki prošnji ona je dobila.

6.   
Da njoj po anđelu bilo nazveščeno
kaj bu jedno dete od nje narođeno.

7. 
Jošče po anđelu bilo je to znano
da se bu za Roka ovo dete zvalo.

8.   
Gda se ovo dete na svet porodilo,
narodo nevoljnom na pomoč je bilo.

9.   
Tak se sveti Roko gori je othranil,
a blago svog oca stricu je ostavil.

10.   
I gda je navršil četrnajset leta,
genul se od doma potem velkog sveta.

11.   
Predi nego z doma bil bi se otpravil,
japeku, mamici zadnju reč je stavil:

12.   
»Zbogom, japek, majka, moram vas ‘staviti,
ar je došla vura mej po svetu iti!«

13.   
Dojde v jeden varaš do jednoga kloštra,
tam je našel patra iz svojega roda.

14.   
V kloštru je kak sluga betežnike dvoril,
črez den i noč dugu skoznuval i molil.

15.   
Potlam išel dale gde je bila tuga,
nad maršicom vladal hudi beteg kuga,

16.   
ne samo maršečka neg’ i človečanska,
kaštigala ljudstvo roka je božanska.

17.   
Svetomu se Roku to ljudstvo smililo,
al velku pogibelj ono je čutilo.

18.   
Na koleni klečeč, zdigel roke gori
v velkoj poniznoči Bogu se je molil:

19.   »Odvrati kaštigu, betegov so silo,
o, Bog svemoguči, z ljudstvom prosim milo.«

20.   
Trapil se je Roko, skoznuval črez noči,
za nevoljno ljudstvo isprosil pomoči.

21.   
Dobil je Rok jakost gospodina Boga
da v kužni nevolji pomore sakoga.

22.   
Vnoge betežnike z molitvom ozdravi,
lepo jih podvori kakti otec pravi.

23.   
Kud goder šetuval, vračil betežnike,
trapeči svo telo obračal grešnike.

24.   
Gdo se onda s pravog srca k njemu fteče,
za dušu i telo pomoč najti oče.

25.   
I ti, duša, ako staneš kesno rano
vek svetoga Roka vuzavaj zažgano.

26.   
Sveti Rok pomore vu sakoj nevolji,
v’ človečjoj, maršečoj strašnoj kužnoj boli.

27.   
Na denešnji denek anđel mu nazvestil
da bude vu miru on moral vumreti.

28.   
To se je zgodilo šesnajstoga augusta
da je dušu spustil, zaprl sveta vusta.

29.   
Vu velkoj svetosti Rok preminul sveta,
bil je onda ron star tridesti dva leta.

30.   
Dragi krščeniki, eli ste razmeli
vu kom’ burno pomoč i ufanje meli?

31.   
Hitimo se anda na koljena doli
i molimo Roka kaj bu za nas molil!

32.   
Za maršicu našu, naše gospodarstvo,
malo Međimorje, zemljicu Horvatsku.

33.   
Gda pak bu nam hmreti, s toga sveta ‘diti,
o, prezmožni Roko, naj nas pozabiti!

34.   
Kak putnik došetuj z nebes po nas doli
i dušice naše ‘tpelaj v nebo gori!

35.   
Po svetom Roku Bog naj bude hvaljen
na zemlji i nebi na se veke, amen!

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Kajda – Pri svetem Roku, 03:04