Varaždinski tjednik / eVarazdin-hr
e-vundano: 01.09.2013.
V Lu(r )dbregu 100 jezer romarov za 500. obletnicu svetišča
V jedinomu hrvatskomu euharistijskomu svetišču posvečenomu Predragocene Krvi Jezušove na Svetu Nedelu 1. malomešnaka (rujna, jesenščaka) preslavlen je veliki jubilej 500 let od Bule pape Oroslana (Lavoslava, Leona) X. terum je odobril čačšejne (štuvajne) relikvije Predragocene Krvi Kristove i obdaril ludbrešku cirkvu otpustmi (oprosti) teri se moru prijeti pri velkemi slavli v čast Predragocene Krvi pod određenimi uveti.
Pre mešnoga slavla, tero je preslavleno v zavetne kapele zdignute v čast Presvete Krvi, održana je veličanstvena procesija od župne cirkve Presvetoga Trojstva v tere je pokaznica z relikvijum euharistijskoga slavla vuz molitvu i pesmu prenešena na oltar zavetne kapele. Procesija je prešla središčem Ludbrega, čije su vulice na Svetu nedelu več tradicionalno prepune romarov teri v prčejnišču oču dobiti potpuni otpust (oprost).
Reke romarov su od rane jutarne vur pristigale v župnu cirkvu kak bi se poklonile Presvete Krvi i Presvetomu sakramentu, zrekle sve molitve i preporuke, pristupile sakramentu pomirejnja pri brojnemi spovedniki teri su vure i vure netrudno (neumorno) spovedali v cinktoru cirkve i pri zavetne kapele, ter sudeluvale v pobožnostim i euharistije kak središnomu i najvažnešomu romarskomu sadržaju teri je posebno v Ludbregu v središču se duhovne dogotkov.
Glavnu romarsku mešu tere je prisustvuvalo oko 100 jezer vernikov predpelal je msgr. Mikula (Nikola) Eterovič, nadbiškup, generalni tajnik Biškupske sinode v Rimu. Pre svete meše se je zbrane v ime Hrvatskog sabora pozdravil Jožek (Josip) Leko, predsednik Hrvatskoga sabora.
– Velika je čast denes biti sim v Ludbregu v ime Hrvatskoga sabora, tradicionalnoga pokrovitela svečanosti Svete Nedele v Ludbregu i sudelovati v zajedničkom slavlu terem obiležavamo 500. obletnicu bule pape Oroslana (Lavoslava, Leona) X.
Ovo svetišče Predragocene Krvi Kristove nevugibno je mesto molitve, okuplajna i refleksij (premišlajna) građanov, vernikov. Ludbreg je i mesto najčvrščeše veze zmed dvem institucijam, Cirkvum i Hrvatskem saborom. I Cirkva i Sabor stoletjam su branili interese hrvatskoga naroda ter ga v najbolše mere zastupali i štitili od razne nesreč (nedač). Ludbreg nas bez obzira na delomične razlike, različite društvene pozicije, z leta v leto trajno zbira i združuje v snažne vere v mogučnost ozdravlejna, bolše zutra hrvatskoga naroda. To dokazuje i sama povest Ludbrega kak svetoga mesta, a zato je i zgrajeno ovo svetišče maker smo istina dugo čekali na spujnejne toga zaveta – povedal je Jožek (Josip) Leko.
Pozdravnu poruku romarem vputili su i prečasni Jožek (Josip) Đurkan, vupravitel svetišča ter varaždinski biškup Jožek (Josip) Mrzljak. Svete meše nazočili su biškupi, velečasni (svečeniki), dijakoni, redovniki i redovnice, ministri, ludbreški gradonačelnik Dubravko Bilič z suradniki, župan Varaždinske županije Predrag Štromar z zamjeniki, saborski zastupniki, gradski večniki Grada Ludbrega, člani Županijske skupštine Varaždinske županije, predstavniki političke strank, predstavniki susedne županij i občin, brojni drugi politički dužnosniki.
V propovedi, nadbiškup Eterovič podsetil je na sam dogodek čuda v Ludbregu tero se zgodilo pre više od šest stoletj dok se pak letos slavi jubilej – 500 let od Bule pape Oroslana (Lavoslava, Leona) X. terum je podelil otpuste (oproste) za romare teri se v Ludbregu zbiraju i časte Svetu Krv. Otpusti se primleju pri velkemi slavli v čast Predragocene Krvi pod uvetom da se pohodi svetišče, spovedi i pričesti, na nakanu Svetoga Jape (Oca) zmoli molitva Veruvajna i Otec-naš, ter je treba zvoditi krščanska dela milosrdja. – Na slabu veru velečasnoga (svečenika) leta 1411. v Ludbregu je odgovorjeno čudom – podsetil je nadbiškup Eterovič teri je ovum prilikum pozdravil i se romare z držav Europske unije.
– Naša cirkva ima posebno značejne na ovu Svetu Nedelu gda se po običaju v svetišču Presvete Krvi Kristove v Ludbregu zbiraju mnogi vernici z Hrvatske i inozemstva. Letos se posebno veselimo romarem pristiglem z zemli Europske unije kajti je i Hrvatska postala punopravna članica te zajednice narodov v tere krščani predstavlaju oko 70 posto, a katoliki oko 50 posto stanovništva – povedal je nadbiškup E(U)terovič teri se v nastavku propovedi obrnul na bogoluble, čovekolublje i domoluble.
– Euharistija nam opira nova obzorja, vpela nas v širinu mističnoga Kristova tela v teromu smo povezani z semi člani Cirkve ove vojujuče na zemle, kak i one na nebu, v blaženstvu, ter one tera je v čistilišču ter se pripravla, oslobojena od se grejov, gledeti Boga licom v lice. Euharistija osvetluje naš odnos z Bogom i bratom čovekom. Na denašne svečane sv. Meše molimo i za domovinu. Iza bogolubla, čovekoljubla, prihaja i domoluble. Prirodno je o tomu gruntati u ovomu svetišču poradi zaveta teroga su v velikobožičnaku (prosincu) leta 1739. donesli člani Hrvatskoga sabora v Varaždinu.
Oni su dokončali da buju v Ludbregu zgradili zavetno svetišče ak svemoguči Bog zastavi kugu tera je harala v Moslavine i Slavonije. Poradi razne razlogov te je zavet ostvarjen tek v našu dobu, od leta 1993. do 1996. Lubav prema domovine je prirojena v srcu sakoga čoveka. Nemre se lubiti apstraktno svet ako se ne voli svu domovinu. Bez pravoga domolubla, svaki je takov internacionalizem sumliv. Takvo se razmišlajne o odnosu partikularnoga i univerzalnoga nameče i nam kajti je naša domovina Hrvatska postala članicum Europske Unije. V tomu smislu, na priliku, Hrvatska bi v Europsku Uniji trebala vnesti sa sva bogatstva ludi, prirode, kulture, baščine, kak bi doprinesla obogačivajnu druge narodov te velike zajednice. V isto vreme, trebala bi se i ona obogatiti z dari druge narodov teri su v skladu s nejnum krščanskum i narodnum tradicijum – poručil je nadbiškup E(U)terovič.
Za vreme svete meše popeval je župni zbor Presvetoga Trojstva Ludbreg pod ravnajnem Jantona (Antuna) Kranjč(e)ca. Na orgulam su se zmenivali Ivič (Ivan) Bosnar i sestra Zvonimira Čeh, a igral je i Puvački orkester Grada Ludbrega.
Zvir:
http://www.evarazdin.hr/u-ludbregu-proslavljen-jubilej-500-godina-od-bule-pape-leona-x/
4. recital “Josip Ozimec“ v Marije Bistrice – leta 2002.
Nagrada publikeMira Šincek, Varaždin
MATI IDEJU NA BISTRICUStali su se jake rano,
predi nek kokoti raščehaju kmicu
i z Francovog brega vu oblok
sončece namigne.
Denes mati ideju pešice na Bistricu.
Pri trepteči petrolejki peneze od ščerašnje dere
na tri so kuopčeka deli
i šepteči Slava Ocu i Sinu i Duhu Svetomu zmolili
– jen kuopček Marijici Bistrički za dara
jen bokci pri crkveni vrat
jen dečici za medenjake.
Slava Ocu i Sinu i Duhu Svetomu.
V črleni so robec zamotali
falaček kuoruznega kruha,
i tri kisele petruovke.
(Za žejo bo dobra voda z zvirnjaka.)
Stiha so prekrižili zaspano deco
i škripeča priprli vrata.
Mam ih je poguotnola črna kmica.
Nikaj zato, mati so išli sigurno, fletno
kak da im z neba Marija sveti pota,
i med prsti čislo prebirali:
Zdravo, Marijo, ti milosti pona…
Vsa ova leta pozabili neso
od kud so došli zdravle i smeh
i gdo je hude cajte umikal,
gdo sozu brisal, betega vračil,
Bogeka prosil naj otpusti ves greh.
Ideju mati pešice na Bistricu.
Denes niš prosili neju,
za nikaj sklapali roke
samo stati hočeju pred zlatnoga oltara
i Črnoj Marijici za vse povedati:
Mati Božja, fala!Zvir:
http://www.rmb.hr/index.php?kat=recitali&podkat=josip_ozimec&opsirnije=74
Na Bistricu – Adam Končić, 02:24
s Koncerta Kvarteta Gubec v Komedije, 2007.
