Pregled tisKAJna
Varaždinske vesti, br. 3588, 08.10. 2013.
Piše prof. Barica Pahič
KAJ je naše pitanje i naš odgovor
A gde voda zvira?
Tak nam je dotekla i gospodarska kriza. Gda je dotekla, naši vodotoki su ju još obilne dolievali. Našnjofali sme rane da nekaj s tieh dotokov smerdi. Vladajuči su nam obečavali “brda i doline”(čitaj EU) i se bu riešene.
Se se pokazale kak teška žmuklerija.Vezda, zestrašeni, same čakamo osečajuč kak nas poplava zahvača i nosi, a niš si nemremo pomoči; ni s protesti ni s štrajki. Zajmi se ne vračaju, novi dohajaju, a računi ne plačaju. Buog dragi, kaj bu z nas? Uoni gore još liepo pripoviedaju i obečavljeju. Poplava na briege ionak nemre. Zgor same glediju i teoretizieraju kak se daju za narod. Misliju da se neju nigdar posmeknuli nadol, zmišljaju zakone po šteri jim se nič nemre, posujavaju peneze od koji največ njim doteče, a narod bu jih muoral plačati čez duga ljieta.
Tri rieke z naše himne nam oplahnjuju Domovinu, a zviraju v drugimi, nie v naši zemlji. Zbiraju se z mali curekov i potočecov pa onda dotečeju k nam kak velike vode. Negdar su plodonosne, a negdar doneseju i poplave, pa i velike štete. Ali je nie to tak same z vodami. Z stranjskega svieta k nam dotečeju bormeš i druge nevolje. Voda se za nekaj dnevi scedi i odteče, sunce zemlju posuši (negdar i preveč), ali nevolja prejde.
Tak nam je dotekla i gospodarska kriza za šteru su rečene rieke ništ nie krive, pa jim i dalje v himne moremo popievati naj same tečeju i v sviet nosiju glase “da svoj narod Hrvat ljubi”. Ali kriza je nie same naša domača stvar. Pokazale se da se mi menj uspešno nosime s krizu neg s poplavu. Za nju se duge, kak ni za vodu, nie znale gde zvira pa su nie napravljeni dobri nasipi da nam ne doteče v dvorišče ili tiem f hižu. Nie je prepoznata dek je još same zvirala, tekla v malimi cureki, f potočeci, pa ni v mlazi. Gda je dotekla, naši vodotoki su ju još obilne dolievali. Nie se brinule ni da se pričela zlievati na nas. Zapraf, jesme. Našnjofali sme rane da nekaj s tieh dotokov smerdi. Vladajuči su nam obečavali “brda i doline”(čitaj EU) i se bu riešene.
Naj se same strpime. Se se pokazale kak teška žmuklerija.Vezda, zestrašeni, same čakamo osečajuč kak nas poplava zahvača i nosi, a niš si nemremo pomoči; ni s protesti ni s štrajki. Zajmi se ne vračaju, novi dohajaju, a računi ne plačaju. Buog dragi, kaj bu z nas? Uoni gore još liepo pripoviedaju i obečavljeju. Poplava na briege ionak nemre. Zgor same glediju i teoretizieraju kak se daju za narod. Misliju da se neju nigdar posmeknuli nadol, zmišljaju zakone po šteri jim se nič nemre, posujavaju peneze od koji največ njim doteče, a narod bu jih muoral plačati čez duga ljieta. Pripravljaju predstave z velikimi rečmi, sa zapiranjem i suđenjem kradljfcem i krifcem, kakti da z nami nišče nebu brisal pod šteri je ionak več skorem struhnul. Od sega zapraf nič. Ni penez ni krifcov.
Nie to same prinas tak. Zgledi da nekšna jaka sila vleče konce življenja, voda (kriza) negde f stranjskem svetu zvira i nas plavi, a ze suobu blate ostavlja. Ali mi moremo se preživeti i premogaditi pa se i smejati kak npr. ove stare šale:
– Čuj, Štief, bi mi štel, dek si triezen, pojasniti kaj je optimist, a kaj pesimist? Nekak to slabe razmem.
– Optimist ti f puol kupice vina vidi napuol punu, a pesimist napuol praznu.
– A kak se onda zove onie kie od jedne vidi ove dvie prazne kupice pred nami?
– Pijanec bez penez!
Zvir:
http://varazdinske-vijesti.hr/kaj-je-nase-pitanje-i-nas-odgovor/a-gde-voda-zvira.html
i(l)
(str. 39. sim
(vezilo funkcionera morti samo ograničeno vreme)
http://varazdinske-vijesti.hr/pdf/3588.pdf
Aktuelni broj VV:
http://varazdinske-vijesti.hr/online/Main.php?MagID=1&MagNo=1
Hrvatskokajkavska ina(t)čica:
Vodica je zvirala
Vodica je zvirala z visoke planine,
vodica je zvi-zvirala z visoke planine.Janica ju zajemala, je ribicu zajela,
Janica ju zaje-jemala, je ribicu zajela.Ribica ju prosila “Le pusti me živeti”,
ribica ju pro-prosila “Le pusti me živeti”Janica je smilena, je ribicu pustila,
Janica je smi-smilena, je ribicu pustila.Ribica zaplivala, je Janu poškropila,
ribica zapli-plivala, je Janu poškropila.“Ti nesrečna ribica za kaj s’me poškropila,
ti nesrečna ri-ribica za kaj s’me poškropila ”“Ja sem te poškropila za kaj si zajela
Ja sem te poškro-škropila za kaj si zajela”.Vide(l)o:
Cvetličanke – Vodica je zvirala, 02:31
(negdašno vezilo:
http://www.youtube.com/watch?v=OHn3Ux69Eak )
Slovenskokajkavska ina(t)čica:
Dekle je po vodo šlo
Dekle je po vodo šlo, na visoke planine.
Dekle je po vodo šlo, na visoke planine.Vodo je zajemala, je ribico ujela.
Vodo je zajemala, je ribico ujela.Ribica jo je prosila:”Oj, pusti me živeti!
Ribica jo je prosila:”Oj, pusti me živeti!Dekla blo je usmiljeno, je ribico spustilo.
Dekla blo je usmiljeno, je ribico spustilo.Ribica je zaplavala, je dekle pošropila.
Ribica je zaplavala, je dekle pošropila.To ni riba, to ni rak, ki tu po vodi plava.
To ni riba, to ni rak, ki tu po vodi plava.To je eden fantič mlad, ki tu po vodi plava.
To je eden fantič mlad, ki tu po vodi plava.Ko bi jaz to vedela te nebi bla spustila
Ko bi jaz to vedela te nebi bla spustilaZvir:
http://www2.arnes.si/~ktrepe/facka.html
i /ili
http://www.dln-krsko.si/tabori/pesmi-ml.htm
Vide(lo):
Dekle je po vodo šlo – ponarodela, 02 :41