Referendumsko pravo v Švicarske (1)

Švica(rska) ne (mučeča) Schwei(g)z

Švicarska je domaja modernoga referenduma (pogleč : Povest referendumu ) i država v tere se održava najviše referendumov na u svetu. Referendumsko pravo jeno je od stupov (temelov)  švicarske konkordansne (suglasne) demokracije z svojem kolegijal(nos)nem, kolektivnem principom, kajti i zakonodavna i (i)zvršna delatnost bez potpore večinine stanovništva moguča ne. Čez referendumsko pravo su švicarski parlamenti na sem razinam obvezni, pri promenam zakonov, najti kompromis med sem glavnem interesnem grupam. No, to vredi samo v slučaju da su protivniki predloženoga zakona dost jaki da skupe potrebne potpise i da postoji šansa da referendum protiv zakona pri provoceranomu glasuvajnu dobi večinu. Referendumska pretna gustokrat je jako oružje, tero se rabi več v predparlamentarne faze i parlamentarne rasprave. Dobar rezultat je obično beglajtan (pračen) z jenem (o)srednem, vumerenem nezadovolstvom. To znači da levica gustokrat odustaje od referenduma, ak i desnica ne oduševlena z novem zakonom, i obratno.

Vetoromanski
Referendumsko pravo v Švicarske ima karakter sličen vetu. Zato mu se za politički proces pripisuje vusporavajuči i zadržavajuči vučinek, kajti blokera il odgađa stupajne na snagu promen tere dohajaju z parlamenta ili od vlade. Švicarsko referendumsko pravo se zato gustokrat označava kak “bremza v rukam naroda” i vidi kak nedopujnavajuči pandan narodne inicijative , “motoru politike.” Posebno gustokratni referendumi o financijskemi pitajni imaju pozitiven vučinek na vučinkovitost vladine delatnosti i dokazivo pobolšavaju raspodelu pravičnosti.[ 13 ]

Kojnfederalna ražina

Na savezne razine, Švicarska ima obvezni i zbirajuči (fakultativni) referendum. Se promene švicarskoga saveznoga ustava , ali i mnoge savezne odluk i pristupajne kolektivnem sigurnosnem organizacijam ili nadnacionalnem institucijam podležu obveznomu referendumu. Tum prilikum mora promena biti privačena i od večine grajanov teri su zišli na glasuvajne („Volksmehr”) (kak temel se zimlu samo važeči listeki) i od večine kantonov („Ständemehr”). Isto vredi i pri potpune promene ustava.

Savezni zakoni, neke savezne odluke i neki mednarodni ugovori podležu dodatnomu referendumu. Iste obično iniceraju interesne grupe, ali je moru iskati i kantoni v rame (okviru) tzv. kantonskoga referenduma (ke se do sad, metem, zgodilo samo jemput (leta 2003.) Na glasuvajne po pitajnu fakultativnoga referenduma ide se da to zaišče najmejne 50.000 one z pravom glasa ili pak 8 (od 26) kantonov, vu roku od 100 dan. Za privačajne predloška dosti je da ga privati večina grajanov teri su zišli na glasuvajne („Volksmehr”) (kak temel se zimlu samo važeči listeki) [14].

Kantonalna razina – pogleč(te) zvirni nemački pisan članek

Občinska razina – pogleč(te) zvirni nemački pisan članek

Zvir:
http://de.wikipedia.org/wiki/Referendum

Vezani članki:
Volksmehr – večina grajanov teri su zišli na glasuvajne (kak temel se zimlu samo važeči listeki)
http://de.wikipedia.org/wiki/Volksmehr

Ständemehr -večina kantonov
http://de.wikipedia.org/wiki/St%C3%A4ndemehr

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Max Lässer & das Überlandorchester – “Überland“, 06:23