Radi Pisave Iva ženi Rožu,a ona ju dobi da bi spraznila hižu za bratevu ženu. Iva hoče biti svega tiela gospodar, a Roža ostvariti puninu svega življenja čez materinstve i ljubav.
Kie je od njih vekša žrtva?

Prvo kravica, pa štalica
Tragi-k(o)mična svetla po(z)ornice: kmična Kraveska i svetla Po(dv)ornice
Krava i sud-bine

* * * * *

Varaždinske vesti, br. 3648, 02.12. 2014.

Piše prof. Barica Pahič

Radi Pisave Iva ženi Rožu,a ona ju dobi da bi spraznila hižu za bratevu ženu. Iva hoče biti svega tiela gospodar, a Roža ostvariti puninu svega življenja čez materinstve i ljubav.
Kie je od njih vekša žrtva?

Naše Kazališče spunjava svoje obečanje da bu se brinule za kajkafski repertoar. Pokle „Bogega Ivača, znova“, predstave „iskonskog humora i poezije prostote“, za šteru se more reči da nema ni Varaždinca ni dotepenca šteri ga nie pogledal, bila je „Breza“ B. Radakovića po motivi Slavka Kolara, a ovih dnevov i „Svoga tela gospodara“ v režije G.Para, takaj po Kolarovi motivi.

Pune je tega več rečene o temi predstavami. I mene nekaj natentava da o njimi premišljam, ali naglašavam da si ne vmišljam da sem nekšni kritičar f kazališnem području. Same iznašam osobni dojam. Na ovie zapis me napelava usporedba zmed predstav na Kolarove teme. Nemre se reči da „Breza“ nie bila dobra, ali mi je ostavila, nekšni osečaj neispunjenesti. Išla sem ju pogledati i drugi put. Onie pervi opčutek mi je ostal. Glumcem nemam kaj prigovoriti. Nekaj mi je ipak podsvesne smietale. Onda je došel „Svoga tela gospodar“. Prie tega sem vidla jenu predstavu i film. Temu i radnju pak zna več saki srednjoškolec. Ni tu v glume nie problem. Ne bi vupala govoriti o nijansami. Zgledi da je se štimale, kaj je več put rečene.

Pa gde je onda kvaka? V režije, v tretmanu teme? Je, tue je germ vukem leži zajec. Vidi mi se da je v „Brezi“ bilo preveč „odsustva empatije“ med likovima, a prenaglašena seljačka zaostalost, trdekornest i primitivizam; kakti ti seljaki su bedasti i zabiti. I ova predstava je realistična, a Kolar ostal prepoznatljiv kak i njegev „smijeh kroz suze“, ali se odnosi nekak drukčeše razlažu. Vidi se glibueke čovekoljubive razumevanje za životnu buorbu v siromaštvu i onda gda je smiešna. Niesu Ivini roditelji bezosečajni sebičnjaki, a Iva bedak zate kaj prihvača ženidbu s pucom šteru nemre ni pogledati. Tomu se protivi „cijelo njegovo biće“. Na te ga sili nagon preživljavanja, a tuo znači imeti kravu, vriedne blašče. Krava je vutelovljenje njieve sudbine. Radi Pisave Iva ženi Rožu,a ona ju dobi da bi spraznila hižu za bratevu ženu. Iva hoče biti svega tiela gospodar, a Roža ostvariti puninu svega življenja čez materinstve i ljubav.

S tega onda proistieče jaki dramski sukob. Gda Roža doživi same uvrede i nasilje, ta mučeča i trpeča osoba svuoj krik pobune skažuje kak vrhunec življenske patnje. Kie je od njih vekša žrtva? Iva ipak podsvesne oseti da v sredine štera ga tak pritišče nemre ostati svega tiela gospodar. Slomil ga je Rožin izbor smrti meste poniženega življenja. Tu se onda dogodi čas razumevanja za veličinu ljudskega bola. Iva spije copriju. I tuo nie bile smiešne. Ja sem pustila suzu.

Zvir:
http://varazdinske-vijesti.hr/kaj-je-nase-pitanje-i-nas-odgovor/krava-kak-vutelovljenje-sudbine.html
i(l) str. 27.  sim
http://varazdinske-vijesti.hr/pdf/3648.pdf
Aktuelni broj VV:
http://varazdinske-vijesti.hr/online/Main.php?MagID=1&MagNo=1

* * * * *

Zadruga: Krava mi je v detelju vušla, 03:14