Sonce več zišlo
srce ga vidi.
Isus na nebu
ja spim…….

Na dvoru lavor stoji.
Roke, lice, čelo –
dok tiči popevajo
kak ne zdavnja

Bregi i pola šemovečka
srečom diše.

Mati napunila korpico
posvetiti jo treba.
Z nami mace, fijolice –
Bogu reči fala.

Isusa bi samo prosil –
ak nam je žmeko
vu srcu nek stoji.

Vlado Kurtič, 2010.
http://free-kc.t-com.hr/traptav1/vijesti.html