Kiseli vuGorki: Esdepeovci, hadezeovci, haenesovci., pak i laburisti so protiv je (AM.BROZ.IJA ILITI PARTIZANKA)

Moramo priznati, šteli mi to ili ne, ali i mi v Međimorjo imamo zajedničkoga nezerenuša protiv šteroga se borimo vsi, kak oni šteri hodajo v cirkvo, tak i oni šteri hodajo polek, očem reči, v krčme. Isto tak te neprijatelj je ve več naš domaći, kak političari veliju, unutrašnji, a niti dragi Božek ne zna otkod se je dotepel k nam na te naš hatar, na falaček zemle med dvemi vodami, a i vsemaj političaraj je na črnoj listi bili oni esdepeovci, hadezeovci, “seljaki”, liberali, haenesovci, demokrščani, laburisti ili pak reformisti. A i “hrastači” i “orehi” ga netrpijo.
Jožek radnik

Kajkavska cajtmašina

Kiseli vuGorki
(V)SE( )ZONA KIS(S)ELE VUGORKOV
Kolovoz i okolo-vozi
IŠLA MAR(T)A Z KOLOVOZA (kolodvora)
Kiseli c(j)elovi, KIS(S-CJ)EL(OV)I, Küsschen-i, kušleci

Međimurske novine, br. 982, 11.07.2014.
e-vundano 14.07.2014.

Piše: Jožek radnik

Premišlavanje Jožeka radnika

Esdepeovci, hadezeovci, haenesovci., pak i laburisti so protiv je

(LK: AMBROZIJA ILITI PARTIZANKA)

Moramo priznati, šteli mi to ili ne, ali i mi v Međimorjo imamo zajedničkoga nezerenuša protiv šteroga se borimo vsi, kak oni šteri hodajo v cirkvo, tak i oni šteri hodajo polek, očem reči, v krčme. Isto tak te neprijatelj je ve več naš domaći, kak političari veliju, unutrašnji, a niti dragi Božek ne zna otkod se je dotepel k nam na te naš hatar, na falaček zemle med dvemi vodami, a i vsemaj političaraj je na črnoj listi bili oni esdepeovci, hadezeovci, “seljaki”, liberali, haenesovci, demokrščani, laburisti ili pak reformisti. A i “hrastači” i “orehi” ga netrpijo. Jednako se protiv jega borijo naši branitelji kak i oni šteri so se za vreme domovinskoga rata skrivali po Evropi i bežali od puške na plečima. Verjem da vam je vsima poznato da je zajedničkomo neprijateljo rat objavljen i na zestanko Županiske skupštine i da so vsi večniki, kak oni na vlasti, tak i oni v opoziciji, zdigli roko “Za.” A i župan ga ne trpi skupa z svojom zamjenicom i zamjenikom. Ve sam vam več vse rekel, a brzčas ste i potrefili da se tu dela o ambroziji, očem reči, partizanki, štera če jo bole fondamo bole raste, a žnjom nam dohajajo sam nevole. Što bi se nadjal da posle partizana, šteri so bili na pobjedničkoj strani, bar jen cajt, nam je došla partizanka, štera je na kontra strani? No, pred neprijateljom ne tre bežati, tre mo pokazati zobe i sfondati ga, jerbo jedino tak moremo dugo živeti i lepo nam bode na zemli i kaj ne bodemo morali črez nered kihati i šmrkle si brisati.

Čakoski gracki oci so ne veruvali da bodo tak teško došli do direktora v Stanorado. Najme kaj, nejpredi je respisani natječaj, tam negdi v marcijušo, i zebrani je bil profesor Željko Knok. Pre čakoski gracki vuri so se spominali da je to pajdaš od, isto tak, čakoskoga gradonačelnika, ali so to sam trači jerbo je Nadzorni odbor, v šteromo je isto tak glavni, profesor Bruno Trstenjak, ne mogel nikoga drugoga zebrati dočim je došla sam jedna moljba. No, ne znati kaj se je v semo tomo pohabilo, a i novinari so nekaj jamrali, ali je gospon Knok odustal od Stanoradove direktorske fotelje. Natječaj je znova napisani, znova se išlo na zbiranje novoga direktora i našel se je, ve več morete pogunuti da je v pitanjo profesor, Velimir Mađarič. I ve je došla sam jedna moljba jerbo se nekompletne moljbe ne bi opče gledale. Makar je ne pisalo v natječajo, ali, tak so bar rekli ovi pre čakoski gracki vuri, trebalo je meti i partisko knigico i to v črlenoj farbi. Kak bilo da bilo, Čakovčanci direktora imajo i sam još tre kaj se v toj grackoj fabriki napravi red unda bodo i stanari z šterima Stanorad hercuje mogli mirno spati. Dok profesori drmajo tu bode vse vredo jerbo so to mladi i školani ljudi, šteri čuda toga znajo. Ne znati kaj se je ve več bivši direktor Andrej Gregorec komo zameril, ali zadjih pet – šest let je bil furt na tapeti. Ne tuliko on kuliko jegov posel. Dok je poduzeče dopelal v predstečajno nagodbo, kak god ona dobro zgledala, mladomo i novomo gradonačelniko Štefo se je kupica strpleja prelijala i zišlo je tak kak je zišlo. Novom direktoro Mađaričo želemo kaj bode z Stanoradovim brodom dobro kormanil i kaj zbegne vse oluje, vetre i zamke, štere ga najbrž čakajo.

Ste vidli kak je to ve zišlo na Sveckomo labodoritaškomo prvenstvo v Brazilo. Brazilci so naleteli na švapsko mine, ne mine nek na atomsko bombo, i zgubili so nikaj vejč, a niti meje, nek 7:1. Sedem pot je jif golman Julio Cesar odhajal po labodo v svojo gajbo, a čuda toga je i obranil. Mam sam se zmislil na našega Stipico Pletikoso, šteri je ruom nikaj drugo ne delala nek je sam jemal lopto vum z gajbe. Ve vidite kak se pravica fletno skazala. Još je niti ne minulo mesec dni otkak so Brazilci nas pobedili v prvoj tekmi prvenstva z 3:1, a pomogel jim je japonski sodec Nišimura (kaj u prevodu znači: nema muda), šteri je zmislil penala za jif, a da je vse bilo kak smo mi v Lepoj našoj splanerali, bili bi mi pobedili Brazilce i tak bi jif spasili od sramote, štero so doživeli protiv švapskih labodoritašov. Švabi so meli veliko srečo kaj so ne morali z nami igrati jerbo smo mi penicilin za jif. Zmislite se sam kak smo jif nakefali vu Francuskoj 1998. leta. Oni to nebodo nigdar pozabili. A mi, niti unda!

Leto se rezmahalo, urlabi so počeli za sve težake, kak za one šteri vsaki den delajo, tak i za one šteri celo leto sam na posel dohajajo. Kuliko sam mel za čuti i političari se ravnajo na urlab tak da si bodemo i mi mogli počinuti.

Ne znati zakaj se je naš precednik Ivo Josipovič pofalil kak, još navek, ima Titija vu svoji kancelariji? Nekaj si gruntam da se nadja kak bi mo jedino još Tito mogel pomoči kaj bi još pet let hercuval z Lejpom našom. Nek se čovek nadja , nesmemo mo to zeti!

Prinas ga još navek vse vejč oni šteri so brez posla, plače hmajikuju, več na leta, na istoj visini, očem reči, nizini, ako jif još dobavlamo. Država nam je naredila da deca morajo pod mus hoditi v pučke i sredje škole i ona je osigurala škole i navučitele, a negdi i gablece, a vse drugo (knige, taške, prevoze) morajo roditeli colati z svojega žepa. A otkod roditelima tuliko penez – to nišči ne pita? Bogečka država, a bogati ljudi!

Nejpredi so se žnjim štimali sam štrigoski turistički težaki, a ve to delajo i vsi međimorski. I župan Matek Posavcov rad dohaja na jega. Minuli mesec je gori dopelal i našega turističkoga ministra. Vidim da se na smeh držite i mam mi je jasno da znate da vam govorim o Mađerkinomo brego v Štrigovi. Dok je Mađerka Emili bila lepa i mlada unda so vsi moški šteli biti pod bregecom, a ve posle vsi očejo biti na brego. Negda so vsi oni šteli so meli srečo kaj so bili pod bregom vidli vse zvezde, a i falaček raja, a denes se z brega vidi Dežela, Osterajh, Hungarija i Hrvaška. Dok smo bili mladi unda nam je čuda lepše bilo pod bregecom, a ve dok nam herc po meje tuče, a i slabeše vidimo, ve smo zadovoljni z onim kaj vidimo. Vsako vreme ima svoja veselja.

Pred nekaj meje od dve leti je ondašnji minister za škole, đake i navučitelice, Željkec Jovanovićov, zmenil ravnatelico čakoske Ekonomske škole Duško Novak, jerbo je zapisala deco v školo kaj ne bodo po krčmaj lufta brenzali. Naš hrvaški Upravni sod je to smeno poništil, ali se ve javil novi minister, Vedran Mornar, i on je ne štel biti hujši od Željkeca i znova je zmenil Duško z mesta ravnateljice, makar je v toj fotelji ne več skorom dve leti. Nek se zna što je na vlasti, što je minister i čija je zadja. Pak nebode valjda sod reda delal med profesoraj i ravnateljaj. A zakaj unda imamo ministra?

Zvir:
http://www.mnovine.hr/kolumne/Jožek%20radnik/1/Esdepeovci,%20hadezeovci,%20haenesovci.,%20pak%20i%20laburisti%20so%20protiv%20je
i(l) zajna stranica sim:
http://issuu.com/mnovine/docs/mnovine982i
i(l) zajna stranica sim (?):
http://www.mnovine.hr/images/pdf/982/mnovine982i.pdf          (?)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

(Abrozijanski) drač vs.Draž (Katalenič)

Martin Sagner & Melos – Ja sem pospanec, 02:49