Ja se zmislim jenega nefigurativnega zvireka zguor mojega sela z svojega i žalosnega i srečnega detinjstva.V lietni vručini sme na zviranjčecu gasili žeju i kriepili se.

(Reka Bednja (z 133 km) najdukša je reka tera ima i zvir i vušče v Hrvatske. Zvira v Bednjice pri Trakoščanskomu jezeru.)

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
Varaždinske vesti, br. 3595, 26.11. 2013.

Piše prof. Barica Pahič

KAJ je naše pitanje i naš odgovor

Izvori, zviranjki, zviri, zvirki i zviranjčeci

Ja se zmislim jenega nefigurativnega zvireka zguor mojega sela z svojega i žalosnega i srečnega detinjstva.V lietni vručini sme na zviranjčecu gasili žeju i kriepili se

Več put prečtejem v novinami gda novinar piše o kakvem škakljivem dogajanju, ali neće otkriti “izvor informacije”. Kak i bude, gda si stiem mam otpili buduču informaciju, pogotove ak je pehnul f kakavoga močnika. A “izvor” šteroga moremo imenovati z još najmenj štiri nestandardne rieči mora biti čisti i bistri kaj suza. Kaj je čišči, tu je opasneše za njega jer bu prie ili pokle dospel f šake, figurativne rečene – medveda.

Ja se zmislim jenega nefigurativnega zvireka zguor mojega sela z svojega i žalosnega i srečnega detinjstva.V lietni vručini sme na zviranjčecu gasili žeju i kriepili se. Tam sme se kak i po okolnimi šumami (hustami) kak deca potepali za blagem, brali divje jagode v lipnju, vrganje f srpnju, kupine f kolovozu, liešnjake f rujnu i kostanje v listopadu. Negdar sme se fpuščali v branje susedovih črešenj, jabuk ili bi ftrgli klas mlade kuruze na njivi i pri zviranjku pekli pecilnjake. Niesme dobre prešli če su nas vlovili. Bili sme osramočeni kak kradljifci.

F pohvalu tomu zvirku sem kak osnovnoškolka zmislila pesmicu šteru sem pune liet kesneše vnesla f svoju jedinu pesničku zbirku:

“Zvirek mi zvira
i kaplje prebira,
a one kak srebro zvone.
Dvie verbe su male
nad njim zestale
pa ga po dnevu sene.
A gda pa se miesec
v noči naverne,
nad njim špancieraju serne,
a mori su bile
i f šlajeri vile
kaj bi si ličeca fmile…”

O njemu mi i denes duša senja kak i o bistrice štera se z njega zvijala i fticala v male veči potočec pod bregom. Denes je zviranjčec presušil, a ledina zarasla v germlje i šikarje radi nemara ljudskega, a nema ni blaga štere bi se pasle i tak čistile šumu. I žal mi ga je. Ali one kaj me odvleklo od njega i rodnega kraja bila je žeja za znanjem, štera se ni do denes nie vgasila. Privlekel me tzv. buolji sviet, gde nebume tak željni sadja niti lačni da dielame štetu f kuruze. A gde sem se zatekla? F svietu gdi ti pohločni ljudi, nie jen klas, neg cielu njivu ili vočnjak obereju. A kulike peneze si nagrabiju? Nie da bi ftažili žeju ili glad, neg si privuščili još vekša bogatstva i nakaradne vžitke. A gda jih “izvori” otkriju, raščemere siromake šteri komaj vežu kraj s krajem. Onda se pričnu ponašati kak pirane. Oglodaju te do kosti i nič ih je nie sram.

A kaj poštenih nema? Ima, kak nie. Oni ne daju kaliti i muljiti zvirke čistuoče z šteru sme došli na sviet. Brane jih i gda zgledi da je zlo v semu prevladalo. Tak potvrđuju da zlo naviek ostane zlo i da nigdar nemre prevladati do kraja.

Zvir:
http://varazdinske-vijesti.hr/kaj-je-nase-pitanje-i-nas-odgovor/izvori-zviranjki-zviri-zvirki-i-zviranjceci.html
i(l) str. 25. sim
http://varazdinske-vijesti.hr/pdf/3595.pdf
Aktuelni broj VV:
http://varazdinske-vijesti.hr/online/Main.php?MagID=1&MagNo=1

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

JOSIPA LISAC – Zvira voda, 06:18